Hierarhija Mojstrov

Kailash Gora Kailash

Kaj obstaja nad človeško zavestjo? Znanost se s tem vprašanjem sploh ne ukvarja, večina religij pa nanj preprosto odgovarja – Bog. Enostavni odgovori ali bežanje pred vprašanjem sta izhoda v sili pred zapletenim vprašanjem, ki zahteva nekaj več od običajnega stanja zavedanja. Na srečo so bili med nami praktično vedno prisotni tisti, ki so to stanje razširjene zavesti že dosegli in ga poskusili približati našemu dojemanju. Eden takšnih osvetljevalcev je tudi avtor večine modrih knjig Djwhal Khul.

Ena njegovih temeljnih nalog je bila in je, da nam predstavi omenjeno višje stanje zavesti, kamor lahko vstopimo in za katerega človeštvo počasi postaja zrelo. Posebno težo je položil na učenje o Hierarhiji in Mojstrih. O pomembnosti nam priča že dejstvo, da je tej temi posvetil svojo prvo knjigo Iniciacija pri človeku in v sončnem sistemu. V tej knjigi poskusi na nam razumljiv način orisati združbo bitij in stanj zavesti med tisto, kateri ohlapno pravimo Bog in človekovo zavestjo. Med njima obstajajo številni nivoji zavedanja in bivanja, na katerih delujejo Bitja, ki usmerjajo celotni zemeljski evolucijski proces. Ker obstajajo na različnih nivojih, jih imenuje Hierarhija.

Mojster Djwhal KhulV Iniciaciji pri človeku in v sončnem sistemu Hierarhijo opiše takole:

Prvič, celotna Hierarhija duhovnih bitij predstavlja združbo sil ali energij, ki zavestno upravlja z njimi za potrebe planetarnega razvoja.

Drugič, te sile se v planetarni shemi izražajo skozi mogočne Osebnosti, ki sestavljajo Hierarhijo in jo, skupaj z vsem, kar je zajetega v Njej, povezujejo s še veličastnejšo Hierarhijo, imenovano Solarna. Naša Hierarhija je pomanjšan dvojnik mogočne združbe samozavedajočih se bitij, ki upravljajo, vodijo ter se izražajo preko Sonca in sedmih svetih planetov pa tudi preko drugih, večjih ali manjših planetov, ki sestavljajo naš Sončni sistem.

Tretjič, omenjena Hierarhija sil izvaja štiri prednostne naloge:

Razvoj samozavedanja pri vseh bitjih.
Razvoj zavesti v nižjih treh kraljestvih narave (mineralnem, rastlinskem in živalskem).
Posredovanje volje Planetarnega Logosa (Božanstvo, ki se izraža skozi celoten planet Zemljo in v katerem živimo in bivamo in smo).
Biti vzor človeštvu.

Vprašanje Hierarhije duš in Mojstrov modrosti se vije kot ena od rdečih niti skozi celotno zbirko. K njem je možno pristopiti z različnih zornih kotov, ki si jih bomo v nadaljevanju na kratko ogledali.

Hierarhija kot peto kraljestvo

Kraljestva lahko v grobem razdelimo na kraljestva narave in na duhovna kraljestva. Kraljestva narave so štiri, mineralno, rastlinsko, živalsko in človeško; zanje je značilno, da se vsa izražajo skozi specifično razpoznavno fizično obliko, vsako pa predstavlja stopnico v razvoju zavesti. Višja duhovna kraljestva nimajo fizične oblike. Med duhovna kraljestva se uvršča tudi peto kraljestvo, kraljestvo duš. Modre knjige duhovna kraljestva včasih imenujejo tudi Duhovna Hierarhija.

Peto kraljestvo je imelo odločilno vlogo pri nastanku četrtega oziroma človeškega kraljestva. Spomnimo se, da imajo kraljestva narave fizično obliko. Ko je razvoj zavesti živalskega kraljestva dosegla dovolj visoko stopnjo razvoja in je fizična oblika najvišje razvite živali postala dovolj odporna, da prenese napetost individualne zavesti, se je tretje ali živalsko kraljestvo povezalo s petim kraljestvom duš in rodilo se je četrto kraljestvo, človeško.

Eno od pomembnejših sporočil Modrih knjig je povezano z vlogo človeškega kraljestva in vsakega človeka. Človeško kraljestvo predstavlja most med duhovnimi kraljestvi, ki se želijo izraziti skozi obliko, in kraljestvi narave, ki imajo obliko, a si želijo skoznjo razviti zavest duhovnih kraljestev. Človeško kraljestvo je tako spoj živalske oblike in božanske zavesti oziroma duše. Rezultat je človek. Evolucija človeka in človeštva je zgodba obvladovanja živalske oblike in narave, ter prebujanje božanske zavesti v njej. Bolj kot božanska zavest oziroma duša obvladuje živalsko obliko, bolj razvit je človek.

Vstop v to kraljestvo (peto kraljestvo) omogoča popolna razvitost in obvladovanje petega principa, principa uma ter transmutacija uma v modrost, se pravi v um, ki je v vseh svojih stanjih sposoben zavestno delovati skladno s sposobnostjo ljubečega razločevanja.

Iniciacija pri človeku in v sončnem sistemu, str. 20

Naš cilj je prebuditi božansko zavest, kar predstavlja tudi temeljno poslanstvo Modrih knjig. Ko se to zgodi, človek postane del Duhovne Hierarhije.

Hierarhija Mojstrov

Mojstri so tisti člani Duhovne Hierarhije, ki so že prešli človeško stopnjo izkustva in so se kot duše naučili obvladati vse vidike nižje narave oziroma nižjih kraljestev. To so Mojstri v ožjem smislu. V širšem smislu so Mojstri vse duše. Vsak človek je kot duša Mojster, saj na višjih ravneh zavesti obstajamo kot duša, ta pa je po svoji naravi Mojster. To je naša resnična identiteta. Modre knjige kadar govorijo o Hierarhiji večinoma mislijo na Mojstre v ožjem smislu.

Hierarhija barvna

Planet Zemlja je organizem. Predstavlja pojavno obliko velikega Bitja, ki ga Modre knjige imenujejo Planetarni Logos, religije pa ga običajno imenujejo preprosto Bog. To Bitje predstavlja vir vsega življenja, razvojnih impulzov, zavesti in organizacijskega reda na Zemlji. Poenostavljeno povedano nižja kraljestva narave predstavljajo njegovo telo, duhovna kraljestva pa njegovo zavest. Mojstri imajo v tem organizmu pomembno funkcijo. So koordinatorji porazdeljevanja ustvarjalnih razvojnih energij znotraj planetarnega ustroja, katerih cilj je razvoj zavesti v nižjih kraljestvih narave. Te energije so lahko planetarne in izražajo Božjo voljo oziroma sodobneje, inteligenten ustvarjalni namen Planetarnega Logosa. Lahko so solarne, saj je Zemlja del še večjega organizma sončnega sistema in kot takšna nenehen prejemnik energij in vplivov znotraj sončnega sistema. Lahko pa so kozmične in prihajajo iz tistih nepredstavljivih razsežnosti lokalnega kozmičnega prostora, v katerem se giblje naš sončni sistem in naša mala Zemlja.

Čeprav se Mojstri posvečajo vsem kraljestvom narave, pa je v tem času večina njihove pozornosti namenjene človeštvu. V zadnjih 100 letih je človeštvo naredilo velik skok v razvoju inteligence, kulture in splošnega nivoja civilizacije. V naslednjih točkah lahko povzamemo, zakaj je današnje obdobje tako prelomno in razburljivo ter nam ponuja neslutene razvojne možnosti:

Prehod iz dobe rib v dobo vodnarja. V pretekli dobi je bil poudarek na razvoju individualne zavesti. V dobi vodnarja bo poudarek na kolektivni oziroma skupinski zavesti. Prvi znaki tega novega vpliva so že razvidni v oblikovanju sodobne socialne države, v vse tesnejši prepletenosti sveta, v razvoju komunikacije in konec koncev v velikem simbolu skupnega, nastanku Združenih narodov in svetovnega spleta.
Prihod sedmega žarka in odhod šestega žarka. Dobi šestega žarka je bil poudarek na zaznavanju ideala in razvoju mistične zavesti. V dobi sedmega žarka bo poudarek na uresničevanju ideala in znanstveni zavesti, ki bo zaznamovana z obvladovanje petega principa, principa uma ter s transmutacijo uma v modrost, se pravi v um, ki je v vseh svojih stanjih sposoben zavestno delovati skladno s sposobnostjo ljubečega razločevanja. To se odraža v razvoju sodobnih vzgojno izobraževalnih sistemov, razcvetu znanosti in razumskosti, zmožnosti ustvarjalnega delovanja in sposobnosti obvladovanja okolja.
Odločitev človeštva, da stopi na hitrejšo razvojno pot. Kritična masa ljudi (še vedno velika manjšina znotraj celotnega človeštva, a zadostna) se je v imenu človeštva odločila, da so pripravljeni na svoja pleča prevzeti breme hitrejše poti razvoja zavesti in služiti kot posredniki med Hierarhijo in človeštvom.
Klic celotnega človeštva po odrešitvi, ki je dosegel najvišje vrhove planetarnega Življenja (v Modrih knjigah znani pod imenujejo Šambala). Ta klic, ki je bil za razliko od prejšnje točke dejansko kolektiven in je prišel od človeštva kot celote, je predstavljal pristno srčno željo ljudskih množic, da se prekine z obstoječimi vzorci življenja, ter njihovo pripravljenost, da se odzovejo na tako imenovano Božjo Voljo, nekaj, kar se v vsej človeški zgodovini na kolektivni ravni še ni zgodilo. Posledica tega klica in odgovora Šambale je bila svetovna vojna, v kateri je šlo za spopad med starim in novim, med individualno in kolektivno sebičnostjo ter med težnjo k povezovanju, sprejemanju, odprtosti, medsebojnem spoštovanju in vzajemnosti. Kljub zmagi sil dobrega v vojni ta konflikt še ni razrešen in še poteka.
Odkritja nuklearne fizike, s čimer je človeštvo dobilo v roke zmožnost totalnega uničenja.

Kot lahko vidimo, živimo v nadvse razburljivem času svetovne zgodovine, ki nam ponuja izjemne priložnosti. Zato tudi Mojstri večino svojih sil posvečajo pomoči človeštvu, da se osvobodi ujetosti v sile materializma in slepila ter da najde svojo pot v svet inteligentnega, ljubečega, odgovornega in preudarnega delovanja in v zavest bratstva in enotnosti, kot smo temu lepo rekli še ne dolgo nazaj.

Kaj je Mojster

Shamballa Umetniški prikaz duhovnega središča planeta, imenovanega ŠambalaOdkar je bila prisotnost Mojstrov razkrita širši javnosti v zaključku 19. stoletja so se o naravi in delovanju Mojstrov izoblikovale najrazličnejše predstave, ki so pogosto potvorile dejansko sliko. Človek je Mojster in Mojster je človek. Razlika je v tem, da človek svoje mojstrstvo še ni uspel prenesti v vse vidike svojega življenja in je tako zmožen izražati le majhen del tistega, kar on kot Mojster je. Mojster je po drugi strani človek, ki je prešel človeško izkušnjo in skoznjo osvojil zmožnost, da v celovitosti izraža svoje Mojstrstvo. Razlika med Mojstrom in človekom ni v esenci temveč v izrazu.

To nam čudovito opisuje naslednji odstavek:

Četrta stvar, ki se je mora človek zavedati glede Hierarhije, je, da so njeni pripadniki obvladali materijo po istih korakih, kot danes posamezniki. Preden so postali duhovne osebnosti, inicianti in Mojstri, so garali in si prizadevali za zmago in Mojstrstvo na fizični ravni ter premagovali pokvarjenost, neodločnost, nevarnosti, težave, skrbi in bolečine vsakdanjega življenja. Preden so nazadnje uspeli, so morali prehoditi vsak korak na poti trpljenja, izkusiti vsako izkušnjo in preplezati vsako oviro. Kot Starejši Bratje človeštva so drug za drugim prestali križanje osebnega jaza ter prešli prav takšno odrekanje vsemu, kakršnega prestajajo aspiranti danes. Ni globin trpljenja, ne žrtvovanja in bolečine, ki jih ne bi nekdaj izkusili, kar Jim tudi daje pravico služenja in Njihovim metodam takšno težo. Ker so izkusili bistvo bolečine, globino greha in trpljenja, lahko sedaj svoje metode natančno prilagodijo vsakemu primeru posebej. Obenem pa so oboroženi s spoznanjem, da osvoboditev dosežemo skozi bolečino, pokoro in trpljenje ter z vednostjo, da svoboda nastopi takrat, ko obliko prepustimo prečiščevalnemu ognju. Zato so zmožni delovati čvrsto in tudi takrat, ko je oblika deležna obilice trpljenja. Njihovo delovanje tako krasita vztrajnost in ljubezen, ki temeljita na potrpežljivosti in izkušnjah ter sta zmožni premagati vsako oviro. Starejše Brate človeštva prepoznamo po neomajni ljubezni, ki jo vselej namenijo za skupno dobro; po znanju, ki so si ga nabrali skozi tisočletja življenj, v katerih so si svojo pot utrli z dna življenja in evolucije skoraj vse do samega vrha; prepoznamo Jih po izkušnjah, nastalih v času in skozi mnoštvo osebnostnih odzivov ter odnosov; po pogumu, ki je prav tako rezultat te izkušnje in je na koncu izšel iz obdobij dolgotrajnega prizadevanja, razočaranj in ponovnega prizadevanja kot zmagovalec, zrel za predano služenje človeštvu; prepoznamo jih po namenu, ki je razsvetljen, inteligenten, povezan s skupinskim prizadevanjem, prilagojen skupini in načrtu Hierarhije, in s tem tudi usklajen z namenom Planetarnega Logosa; in ne nazadnje Jih prepoznamo tudi po Njihovem znanju uporabe moči zvoka. Na slednjem temelji izrek, ki pravi, da pristnega okultista odlikujejo znanje, dejavna volja, pogum in tišina. »Vedeti, hoteti, upati si in biti tiho.« S Svojim izjemnim poznavanjem načrta in čistim, razsvetljenim pogledom lahko svojo neomajno in nepopustljivo voljo usmerjajo v velika dela ustvarjanja z močjo zvoka. To Jih vodi, da ostajajo tiho, ko bi običajen človek govoril, in da spregovorijo, ko običajen človek ostane brez besed.

Iniciacija pri človeku in v sončnem sistemu, str. 22-23

Mojstri in Človeštvo

Mojstri oziroma Hierarhija so učitelji človeštva. Delujejo v sedmih skupinah, ki izražajo eno od kvalitet sedmih žarkov. Vsaka od teh skupin je specializirana za vnos energije in kvalitete posameznega žarka v planetarno življenje. Modre knjige te skupine imenujejo Ašrami.

V povezavi s človeštvom je vsaka skupina oziroma Ašram, ki deluje pod okriljem enega od Mojstrov, odgovorna za skupino duš na enem od posameznih žarkov. Vsaka duša se namreč nahaja na enem od sedmih žarkov in tako pripada enem od sedmih krovnih Ašramov, od katerih ima vsak 7 pod-ašramov – skupaj je Hierarhija zgrajena iz 49. Ašramov. Mojster je fokalna točka vsakega Ašrama. Mojstri so duše, ki so že prešle človeško izkustvo, se naučile obvladovati vse nižje energije in sile ter se izpopolnile v obvladovanju ustvarjalnega procesa. Zato jim je zaupana naloga usmerjanja žarkovnih energij, ki ležijo v ozadju celotne evolucije vseh bitij na Zemlji. Njihova naloga je predvsem razvoj zavesti v nižjih kraljestvih narave in pri človeku.

Zasedanje hierarhije Pri tem je vredno ponoviti, da je človek v svoji višji naravi duša in kot tak sestavni del Hierarhije in član nega od Ašramov. Naloga Mojstrov je, da pomagajo skupinam duš in jih usmerjajo. Pod njihovim vodstvom se duše:

Učijo nadzora nad nižjim jazom.
Usklajujejo s planetarnim razvojnim namenom.
Seznanjajo s svojo kolektivno in individualno nalogo.
Povezujejo v skupine s posebnimi nalogami, glede na njihove osvojene sposobnosti in razvojne potrebe sveta.
Pripravljajo na iniciacijo, ko dosežejo ustrezno zrelost.

Mojstri se ukvarjajo s skupinami duš. Posameznemu človeku se posvetijo šele, ko ta doseže prag zrelosti za iniciacijo. Pred tem je posameznik prepuščen vodstvu njegove duše, ki je preko svoje dušne skupine vedno povezana z nekim Mojstrom. Posameznik do zavestnega stika z Mojstrom pride samo preko zavestnega stika z lastno dušo oziroma višjim Jazom.

Eden od Mojstrov modrosti, Mojster MorjaMojstri pravijo, da so njihova vrata, to so vrata v Hierarhijo, odprta vsakomur, ki je pripravljen plačati ceno. Cena seveda ni denarna, morda bi si kdo želel, da bi bila. Cena je povezana predvsem z razvojem naslednjih štirih vrlin v našem življenju:

Razločevanje. Povezano je zlasti z razvojem uma in njegove sposobnosti, da spozna, kaj ga pelje naprej in kaj ga zadržuje. Učimo se ga predvsem z izkustvom, pogosto bridkim, s čimer na lastni koži izkušamo posledice naših prepričanj, usmeritev in ravnanj. Samo tako lahko dejansko na svoji koži spoznamo, kaj je dobro, lepo in resnično. A izkustvo je eno, spoznanje pa drugo. Ni nujno, da iz vsakega izkustva potegnemo neko spoznanje. Če nam to vsaj malo uspeva, lahko vidimo, da je naše življenje knjiga modrosti. Ena od temeljnih prvin za osvajanje razločevanja je opazovanje. Če namesto igralca v naši življenjski drami postanemo opazovalci te drame, se bomo začeli zavedati pomena stvari, dogodkov in odnosov, življenje pa bo tako postalo polno, bogato in poučno.
Ravnodušnost oziroma spokojnost. V veliki meri se to dotika našega hrepenenja, želja in poželenj. Dotika se dveh temeljnih vprašanj – kaj imamo in kdo smo. Je za naš duhovni razvoj pomembno, ali smo bogati ali revni? Niti najmanj. Pomembno pa je, kakšen odnos imamo do svojega bogastva ali revščine. Isto velja za užitek ali trpljenje, zdravje ali bolezen, priljubljenost ali osovraženost, ugled ali nepomembnost ter za številne druge polarnosti, ki tako močno zaznamujejo naša življenja. Bolj kot smo ravnodušni do vsega tega, bliže smo svobodi zavesti duše in manj smo podvrženi pogojenosti s tem kar smo ali imamo.
Disciplina. Brez muje se še čevelj ne obuje, pravi lep slovenski pregovor. Disciplina je ravnovesje med nadzorom in spontanostjo. Je zunanja in notranja. Zahteva vztrajnost, stanovitnost in nepopustljivost, obenem pa mehkobo, zdravo pamet in prilagodljivost.
Decentralizacija. Človek vzporedno z duhovnim razvojem razvija tudi močno osebnost. Za močno in izoblikovano osebnost so značilni inteligenca, ustvarjalnost, individualizem, samoobvladanost, samovšečnost in sebičnost. Postati osebnost je nujna razvojna stopnja vsakega človeka, a ta osebnost mora sčasoma postati orodje duše in podrediti zahteve malega jaza višjemu Jazu. Decentralizacija je dolgotrajen proces odmika od istovetenja z osebnostjo, ki predstavlja zgolj našo masko, k istovetenju z dušo. Pri tem procesu pomembno vlogo igra meditacija.

Z razvojem teh štirih zahtev človek postopoma prehaja pod vpliv in nadzor duše. Zunanji pokazatelj tega je služenje. Človek postane koristen svetu okrog sebe in »prinašalec luči temačnim prostorom«. Tedaj in šele tedaj postane zanimiv za Mojstra, ki ne išče učencev temveč sodelavce.